(Povzeto po Francu Kuzmiču, sodelavcu Pomurskega muzeja)
Vas leži na 192 m nadmorske višine. Ravninska gručasta vas postaja vse bolj strnjena. V severnem delu vasi so Romi (17 hiš v sedemdesetih letih); njihovo poglavitno naselje je približno 2 km južno, in sicer Pušča. Okoli leta 1980 je živelo na Pušči okoli 550 Romov, kakšnih 100 jih je bilo zaposlenih v Murski Soboti. Na Pušči je otroški vrtec, nogometni klub, strelsko društvo, turistično društvo, gasilci itd.
Ker je bilo v mestu Murski Soboti že malo gradbenih parcel, je bil v Černelavcih nacionaliziran kompleks za stanovanjsko individualno gradnjo. Urbanistični načrt je za diplomski nalogo izdelal arhitekt Janez Öri. Detajlni lokacijski projekt je bil izdelan leta 1977, zemljišča v vzhodnem delu vasi so bila še vedno v lasti kmetovalcev.
Leta 1984 se je Ivo Gerenčer z občino dogovoril, da so bodoči kompleks prenesli na novo ustanovljeno zadrugo za te namene. Po lokacijsko-tehnični in urbanistični dokumentaciji je bilo načrtovanih 206 hiš, trgovina, vrtec, otroško igrišče, parkirišča itn.
Oktobra 1984 so začeli kompleks komunalno opremljati in takoj je bilo prodanih 45 parcel. Sprva si je lahko vsak izbral mesto in vrsto hiše (samostojno ali vrstno). V decembru istega leta je bilo zgrajenih že 8 hiš do 3. gradbene etape. V letu 1985 je bilo zgrajenih 128 hiš s celotno opremo.
Ledinska imena v vasi so: Opletarišče, Za cesto, Pri vrbicaj, Pri hrastaj, Pri gargaj, Na velki njivaj. Travniki so na vzhodu vasi, na jugu njive, ob potoku Ledava pa listnat gozd (akacije, jelše).
Prva znana omemba vasi je Charnalouch in dystrictu Beelmura (1366), potem še Chernelowcz (1499), Cschernelocz (1786), Kisszombat, Csernelócz.
Prebivalstvo
1869 – 169
1880 – 201
1890 – 215
1900 – 241
1910 – 297, 52 hišnih številk, 145 katoličanov, 200 evangeličanov
1931 – 374
1948 – 490
1953 – 548
1961 – 680
1971 – 858
1981 – 1216
1991 – 1470
2002 – 1741
Obrtniki
1909
Fartely Gergely – kovač
Komin István – čevljar
Szapács Ferenc – čevljar
Vancsina János – mizar
Vucsák János – kovač
Vratarics István, ml. – sodar
Kumin Ferenc – čevljar
1924
Vučak Janez – kovač in podkovač
Fartely Gregor – kovač
Kumin Franc – čevljar
Sočič Ludvik – mesar in parni stroj
Sinic Alojz – čevljar
Horvath Juri – goslar
Kakaš Ignac – brusar
1927
Vučak Janez – podkovač
Fartely Gregor – kovač
Sočič Ludvik – mesar
Sinic Alojz – čevljar
Horvath Jurij – goslar
Kakaš Ignac – marelar
Horvath Franc – goslar
1930
Vučak Janez – podkovač
Sočič Ludvik – mesar
Horvat Jurij – godbar
Kakaš Ignac – brusar, popravljalec dežnikov
Cener Jožef – dežnikar
Po vojni so bili obrtniki: Emil Fajs (kolar), Karel Sinic (mizar), Koloman Vratarič (mizar), Štefan Škrilec (čevljar), Geza Benčec (čevljar), Franc Kumin (zidarski mojster), Franc Žalik (trgovec), Alojz Žemljič (trgovec, tudi že med vojno), Janez Kumin (mlatilničar) in Alojz Žemljič (mlatilničar).
Leta 1938 si je mlatilnico kupil tudi Janez Kumin.
Po spominu vaščana Karla Oučka je Žemljičeva mlatilnica leta 1941 s skednjem vred pogorela. Po vojni si je kupil novo, ki jo je poganjala lokomobila, pozneje električni motor. Žemljič je imel v vasi tudi prvi kombajn, a ga je čez leto dni prodal vaščanu Štefanu Kuminu.
Alojz Žemljič je imel tudi kosilnico na konjsko vleko. Sčasoma so si jih priskrbeli še drugi. Kosilnico na motor si je priskrbel Novak in storitve za plačilo opravljal tudi drugim.
Ko so začeli po vaseh zbirati mleko v vaških zbiralnicah mleka, je bila ta za Černelavce in Veščico v Černelavcih, najprej pri Lončarjevih, nato pa v Zadružnem domu.
Veliki kmetje (Sočič, Titan, Žemljič, Sapač) so imel konje in z njimi opravljali kmetijska dela sebi in po potrebi občasno tudi drugim. Drugi kmetje so obdelovali zemljo s kravami.
Lončarova graba je imela vedno vodo. V njej so rasle vrbe in bilo je tudi veliko žab. Pozimi, ko je voda zamrznila, so soboški mesarji in gostilničarji za hlajenje živil izrezovali led.
Leta 1984 je bila ustanovljena Stanovanjska zadruga Černelavci, ki se je pozneje zaradi velikega interesa zadružne gradnje razširila in preimenovala v Mursko stanovanjsko zadrugo. Zadruga je bila leta 1993 ukinjena.
Kolesa (bicikline) so imeli sprva bolj premožni vaščani (Kumin, Sever, Vučak). Motorno kolo je imel že pred vojno Alojz Žemljič.
Vas je dobila elektriko najprej ob »velki cesti«, leta 1954 pa še preostale hiše v vasi. Elektrika je bila speljala iz transformatorja v Veščici.
Šolstvo
Učenci so obiskovali osnovno šolo v Murski Soboti. Ker je bil Ivan Titan, učitelj v Kupšincih, doma iz Černelavcev, si je prizadeval, da bi tudi učenci te vasi obiskovali šolo v Kupšincih, a ni uspel.
Tudi vrtec so, sprva le redki, obiskovali v Murski Soboti.
Družabno življenje
Ena od oblik v času pusta je bilo Borovo gostüvanje. Prvo je bilo med vojnama leta 1930, drugo pa po vojni leta 1953.
Mladina iz Strukovcev se je z vozovi leta 1929 udeležila v Černelavcih fašenske veselice. Zaslužili so 406 dinarjev in prispevali v blagajno. (Blag. poročilo Strukovcev za 1929.)
Zadružni dom je bil dograjen leta 1952. Del opeke so si priskrbeli pri rušenju stare pristave (marofa) na Pušči. Vaščani in okoličani so opravili veliko prostovoljnega dela. Gradbeni mojster je bil Franc Kumin. V domu so se zvrstile razne dejavnosti. Dvorano z odrom so uporabljali za različne kulturne namene; v njem je imel skladišče z gnojili in krmili ter drugimi artikli Obrat za sodelovanje s kmeti ter trgovina z živili (Merkur, Potrošnik), gasilci, tam je bila zbiralnica mleka ...
V Zadružnem domu je imela poslovne prostore tudi Kmetijska zadruga zoj. Černelavci. Ta je imela najprej en traktor (steyer), pozneje pa še dva (fergusona). Upravnik zadruge je bil Ludvik Perkič. Poleg uprave je bilo v zadrugi zaposlenih več delavcev. Zadruga je skrbela za kmečka opravila, odkupovala je kmetijske pridelke in živino.
V Zadružnem domu je bila nekaj časa tudi krajevna knjižnica. Knjige so zbrali mladi. V vasi je delovalo dramsko amatersko društvo, ko so člani odšli na študij v Ljubljano, je prenehalo delovati.
V vasi sta bili dve gostilni, Titan in Šavel, pozneje Lülik.
Po vojni je za družabno življenje v vasi skrbelo gasilsko društvo, predvsem z organizacijo »veselic«.
Vas ima svoje pokopališče, ki so ga leta 1974 obnovili in razširili. Poslovilno vežico so opremili s potrebnimi predmeti za pogrebe in izkopali vodnjak. Blagoslovitev pokopališča je bila 1. septembra 1974.
Šport
Travniki na vzhodi strani vasi so bili primerni za letalski šport. V okviru Prekmurskega tedna je bil leta 1939 organiziran Letalski dan. V programu je sodelovalo 5 motornih letal in 4 jadralna. Slabo vreme je pokvarilo program, tako da so nekatere točke odpadle.
Sprva je bila želja, da bi bilo letališče v Černelavcih. Travnik je postal improvizirano letališče. Letala in druga oprema so bili shranjeni v gospodarskem poslopju kmetovalca v bližini travnika.
Tečaj za tretjo generacijo jadralnih letalcev je bil 2. novebra 1948.
Letalo s štafetno palico naj bi pristalo na travniku v Černelavcih. Označili so ozko pristajalno stezo, a jo je pilot slabo ocenil in zavozil v strelski jarek. Letalo se je razbilo, letalec je ostal brez poškodb. Takrat so se dogovorili za drugo mesto in leta 1954 je to postal Rakičan.
Po izjavi Karla Oučka je leta 1947 Karel Kumin ustanovil NK Ledava. Štiri leta so bili zelo uspešni med ekipami Ljutomer, Radgona in Lendava. Bili so celo prvaki. Opremo so si plačali sami. Ker so bili uspešni, so jih kot rezervo povabili k soboškemu nogometnemu klubu. Štefan Ouček je dosegel uspehe kot nogometni vratar. Povzpel se je celo do Ljubljane, kjer je bil eden najmlajših igralcev. Z ekipo je tekmoval tudi v tujini in dosegel lepe uspehe. Leta 1954 se je vrnil v Prekmurje.
Karel Ouček (rojen1925) je bil dober atlet, leta 1943 celo prvak Prekmurja na 100 metrov v sprintu.
V šahovski ekipi je bil zelo dober Ludvik Maroša.
Športno društvo Černelavci. Prvi nogometaši so začeli delovati že leta 1974. Leta 1978 so ustanovili športno društvo, ustanovitelj je bil Jože Titan. Igrali so na turnirjih. Sprva so igrali na travniku. Zahvala za igrišče gre Janezu Kuminu. Na zapuščeno veščino so navozili zemljo in s prostovoljnim delom zgradili igrišče. Pozneje so se povezali v Klub malega nogometa (KMN). V 90. letih so zgradili še klubske prostore in pripravili igrišče.
Kulturno-turistično društvo Černelavci
Deluje od leta 2003 in ima več sekcij. Zelo aktivni so Mešani pevski zbor ter Ljudski pevci in godci. Oboji nastopajo doma in drugod.
Gasilci
Skoraj pol stoletja pred ustanovitvijo gasilskega društva je bila v vasi organizirana obramba pred požari. Konec 19. stoletja so kupili enoosno prevozno ročno brizgalno, čez čas so jo zamenjali z dvoosno, leta 1914 so dobili še večjo in močnejšo prevozno dvoosno ročno brizgalno. Leta 1912 so zgradili gasilski dom. V enem prostoru je bila brizgalna, v drugem pa soba za sestanke.
Društvo je bilo ustanovljeno leta 1925. Leta 1950 se je društvo združilo z društvom iz Veščice pod imenom PGD Černelavci, četa Veščica in četa Černelavci. Leta 1953 se društvo spet preoblikuje v dve samostojni društvi. Leta 1952 je bila ustanovljena prva ženska desetina, leta 1955 tudi mladinska desetina. Prva motorna brizgalna Savica je bila kupljena leta 1962, nova motorna brizgalna Breuer leta 1967, Ziegler TS 8/8 leta 1971, potem so kupili rabljeno gasilsko avtomobilsko cisterno TAM 1981 ter leta 1987 novo večje vozilo furgon TAM 80 T5 f , ki so ga nadgradili. Nove garaže in orodjarno so začeli graditi leta 1974. Na streho vaškega doma so leta 1976 montirali električno sireno. Leta 1983 so dobili prostore v vaškem domu.
Ob 80-letnici društva so izdali spominsko brošurico z zgodovino društva.
Romi
Romsko naselje na koncu vasi ob glavni cesti proti Polani naj bi nastalo okoli leta 1855. Veleposestnica Klara Jedervari - Gider iz Polane naj bi kmalu po letu 1848 podarila »špenglarju« Andražu manjšo parcelo kot neke vrste priznanje za udeležbo v boju zoper revolucijo na Madžarskem leta 1848. Ženo je imel z območja Monoštra. Njegovi potomci so pozneje ustanovili naselja: Pušča, Borejci in Vanča vas. Andraž je imel 6 otrok in njegov sin Andraž, po domače Musonja, je imel spet 6 otrok, prav tako njegov brat Ivan, ki se je leta 1911 preselil na Puščo in tam ustanovil novo naselje.
V rojstni matični knjigi soboške katoliške župnije je prvo vpisano rojstvo leta 1857, in sicer Terezija, hčerka Andraža Horvatha in Rozalije Sarka, ki sta stanovala pod hišno številko 6.
Naslednja širitev naselja je bila leta 1911, ko sta Ivan Vratarič in Marija Grabar prodala zemljišče za parcelo. Leta 1910 je bilo v Černelavcih 121 Romov, leta 1931 158, leta 1961 (skupaj s Puščo) pa 430.
Od tod so doma:
Jurij Cipot (1794–1834), evangeličanski duhovnik, pisec molitvenika Dühovni aldovi (1829).
Janoš Faludi (1839–1922), učitelj, čebelarski strokovnjak, pospeševalec sadjarstva, vinogradništva in vrtnarstva (DL 1923, 2, 19–20).
Tibor Titan (1920–1995), agronom, posebej se je posvečal razvoju in pospeševanju reje svetlolisaste goveje živine v Pomurju. (Vestnik, 15. 2. 1980)
Jožef Titan (1897–1945), učitelj, nazadnje v Puconcih.
Ivan Titan (1888–1950), učitelj, nazadnje v Kupšincih.
Ludvik Novak (1930–1997), evangeličanski duhovnik, senior evangeličanske cerkve v Sloveniji (1971–1995). Rojen je bil 6. junija 1930 v Černelavcih. Gimnazijo je končal v Murski Soboti (1951), teologijo je študiral v Ljubljani, Göttingenu, Erlangenu in na Dunaju. Leta 1958 je diplomiral. Ordiniran je bil leta 1958, leta 1959 je opravil duhovniški izpit. Kot duhovnik je služboval na Hodošu (1958–1977) in Murski Soboti (1977–1997). Leta 1982 je postal magister teologije. Kot senior je bil v tem času tudi urednik Evangeličanskega koledarja. Sestavil je tudi molitvenik Na poti življenja (1969).
(Pomurski muzej Murska Sobota, Naši kraji, Franc Kuzmič: Černelavci – skozi čas (http://www.pomurski-muzej.si/izobrazevanje/gradiva-pomurja/nasi-kraji).